Glas podzemlja 2011

Glas podzemlja je na voljo tudi na spletu.

Iz uvodnika (Matej Dular):

Pisanje uvodnika je dober znak, saj pomeni, da je gradivo za GP prejeto, urejeno, zlektorirano in postavljeno, da torej manjka samo še nekaj urednikovalskega pametovanja in neprespane noči so lahko preteklost. Z urednikovega stališča je uvodnik torej v bistvu zaključnik. Če se urednik pisanja uvodnika loti prezgodaj v delovnem procesu, tvega, da mu kateri od pozneje prejetih prispevkov prekriža račune in spodmakne žebljico, ki jo je urednik v svojem uvodniku pred tem že tako dobro zadel na glavico.

Do nečesa podobnega bi lahko prišlo tudi tokrat. Pred dobrim letom sem začel razmišljati, da če že materiala za GP ni kaj dosti, lahko spišem vsaj kak dolg uvodnik in tako nategnem GP na dvomestno število strani. In v tisti situaciji je ni bilo bolj samoumevne teme za pisanje uvodnika od te, kako lenobe članske že spet nočejo pisat prispevkov. Tema je sicer že malo obrabljena s strani mojih predhodnikov, a je pravi evergreen (glej npr. uvodnik v letniku 1971, ali pa kazalo v letniku 1978, če omenim samo dva primera, Glas podzemlja se je medtem namreč podigitaliziral in na spletu je na voljo celoten arhiv vseh dosedanjih številk na naslovu http://dzrjl2.speleo.net/glas_podzemlja, tako da si omenjene reference lahko tudi sami ogledate). Omenimo še, da je Matjaž Puc kot prvi urednik GP optimistično upal, da bi glasilo lahko izhajalo na vsake tri mesece.

Pa je kapnil kak prispevek zdaj tu zdaj tam, večinoma taki, katerih avtorje sem vsled solidnih jamarskih dosežkov osebno dovolj dolgo nadlegoval, od takih pa sem seveda dobil predvsem poročila o dotičnih raziskavah in dosežkih, dokumentacijo z načrti, povzetke društvenih projektnih nalog in v nekem hipu sem dobil občutek, da tudi če GP vendarle kdaj bo, bo vsebina khm … nekako suhoparna … bolj en sam formalno-katastrski material … manjkali so prispevki, ki bi glasilu dajali dušo. Tudi to bi znala biti hvaležna tema za dolgovezen uvodnik, čeprav je tudi ta že malce ob rabljena. Lahko bi npr. članskim puščobam podal nekaj namigov, kaj naj bi GP pravzaprav bil oziroma kako so si ga predstavljali moji vrli predhodniki. Vseboval naj bi pesmice, zbadljivke, zapise spominov, anekdote, polemike, pa še kak resen (če ne že ravno znanstven) članek itd. Yeti je npr. v že omenjenem uvodniku letnika 1971 lepo zapisal, da sprejemamo vse, razen preveč seksualno revolucionarnih prispevkov. Važna in nepogrešljiva sestavina GP so torej kreativni prispevki, napisani z domišljijo, duhovitostjo ali refleksijo, ki so bralcu v navdih in bralne užitke. Poročila o aktualnih raziskavah so seveda tudi pomembna, a tako brez enih kot brez drugih GP stagnira.

Pa je še kar naprej kapnil kak prispevek zdaj tu zdaj tam in ko sem se v začetku leta 2011 končno spravil nad GP in vrgel gradivo na kup, sem ugotovil, da ga bo že skoraj preveč. Panika! Nehajte oddajat prispevke, drugače bo šlo čez rob! Po ponovnem pregledu sem ugotovil, da je bilo gradivo v nasprotju z mojim sprotnim vtisom vendarle spisano pretežno zanimivo in berljivo in da vse skupaj kot celota deluje povsem kompetentno. Da vsebuje tako kakšno pesmico, kot tudi anekdotično dogodivščino, karikaturo, spomine, pa še en resen strokovni članek in eno polemiko povrhu. Vsa poanta uvodnika bi šla v nič, če bi ga bil pred tem že spisal.

O čem bi torej lahko tekel tale uvodnik? O stoletnici ali o novi društveni sovici raje ne, temu bo namenjena posebna jubilejna številka GP in res ne morem hodit v zelje njenemu uredniku. O stoletnici lahko v tej številki še največ izveste iz križanke. Tudi o vsesplošni visoki aktivnosti društva ne bom pisal, da ne bi hodil v zelje predsedniku in njegovemu poročilu na naslednji strani.

Očitno torej ni usoda tega uvodnika, da bi kaj določenega povedal, ampak da polahko ogreje mišice vaših očesnih zrkel, da drugi dan po branju GP ne boste imeli preveč muskelfibra. Da pa ne boste vseeno rekli, da od uvodnika niste prav ničesar odnesli, je tu podatek, da je magnetna deklinacija za naše kraje (konkretno za Postojno) trenutno 2° 46’ E in se spreminja s hitrostjo 0° 7’ E letno (vir: Matija,

http://www.ngdc.noaa.gov/geomag/geomag.shtml). Ali se bo zaradi potresa na Japonskem ali bližajočega se kometa deklinacija še kaj bolj spremenila, na uredništvu žal ne vemo, vam pa v primeru prihoda radioaktivnega oblaka iz Japonske svetujemo, da se spravite na varno – raziskovat čim globlje v jame.

Kazalo:
Matej Dular: Uvodnik. – 3
Primož Presetnik: Zaključno poročilo predsednika društva med leti 2007 in 2011. – 4
Matija Perne: Raziskovanje: Raziskave v Renetovem breznu 2006-2010. – 6
Aleksander Štrukelj: Raziskovanje: Brezno treh src na Snežniku ali nekatera srca se nikoli ne postarajo. – 11
Matic Di Batista: Raziskovanje: Rovka L-61. – 16
Primož Rupnik: Raziskovanje: Revenov brezen. – 19
Janez Kanoni: Raziskovanje: Dihalnik v Pušči. – 24
Bojana Fajdiga: Raziskovanje: Raziskovanje na Planini Zaprikraj. – 26
Dean Pestator: Poročila: Poročilo s poletnega tabora 2007 (4.-10. avgust). – 32
Dean Pestator: Poročila: Poletni tabor Kanin 2010. – 37
Jure Košutnik: Poročila: Projekt Jamski habitati v MOL. – 40
Maja Zagmajster: Poročila: Uspešno iskanje jam na vojaškem poligonu Poček pozimi 2007/2008. – 50
Matej Dular: Poročila: Čistilne akcije 2007-2010. – 52
Primož Presetnik: Članki: Ocena povprečnih napak napačnih leg jamskih vhodov in deleža napačnih določitev na podlagi podatkov s terena. – 55
Rok Grecs: Jame v okolici Koprive na Krasu. – 60
Rok Grecs: Jamski pujs. – 61
France Šušteršič: Novi izdaji članske pesmarice ob rob. – 62
France Šušteršič: In memoriam: Misli o Matjažu Pucu. – 63
Jurij Andjelić – Yeti: Plešivska zgodba. – 67
Matej Dular: Razvedrilo: Jamarska križanka. – 73
Tomislav Lajovic: Razvedrilo: Duplerica – Marjan Zavec. – 74
Ključne besede: