Naše naravovarstvene akcije

Osnovni namen naravovarstvenih akcij je ohranitev naravne dediščine, habitatov in vrst oz. zmanjševanje ogroženosti naravnih vrednot, vzdrževanje naravnega ravnovesja in podobe krajine ter ozaveščanje.

Če sklepamo po izkušnjah tujih jamarjev, bomo morali v prihodnje tudi pri nas precej večji del jamarske dejavnosti usmeriti neposredno v varstvo jam in krasa. Jamarji v Evropi in drugod po svetu z lastnimi primeri, vzgojo, nasveti in usposabljanjem aktivno podpirajo varstvo jam. Izdajajo varstvene plakate, brošure, sodelujejo z javnostjo, da bi preprečili onesnaževanje jam in krasa, organizirajo čistilne akcije v onesnaženih jamah, čistijo napise s kapnikov, na najpomembnejše in ogrožene jame postavljajo rešetke, nadzorujejo obisk in podobno.

Jame so izjemen del našega naravnega okolja. Nastajajo zelo počasi skozi dolga tisočletja in v njih se oblikujejo izjemne tvorbe, odlagajo sedimenti, zrastejo čudovite kalcitne tvorbe in postanejo dom nenavadnim bitjem. Vstopiti prvi na tak kraj je doživetje, ki ga ne pozabiš, privilegij, ki ga ima le malo ljudi. Z vstopom v jamo pa se začne proces poslabševanja tega občutljivega okolja. Včasih je ta hiter, navadno pa je počasen in ga komaj zaznamo. Poškodovanje jam je nepopravljiva škoda naravi, zato imamo moralno odgovornost za okolje ne glede na namen obiskovanja jam, da te tudi ohranimo.

Poškodovanje jamskih tvorb ter arheoloških in paleontoloških ostankov zmanjša njihovo estetsko in znanstveno vrednost. Njihovo poškodovanje ali odstranitev je kot bi trgal liste iz zgodovinske knjige. Številne dejavnosti na površju kot so rudarstvo, industrijski razvoj, izsekavanje gozda, razvoj neustreznih turističnih dejavnosti, onesnaževanje jam s površja in odmetavanjem odpadkov v jamah in drugi človekovi posegi, prav tako ogrožajo jame.

Med vidnejšimi nedavnimi naravovarstvenimi akcijami so bila prizadevanja za celovito ohranitev in zaščito Planinskega polja in proti neustreznemu umeščanju v prostor Evropskega muzeja krasa. Društvo v zadnjem desetletju organizira čistilne akcije v preteklosti onesnaženih jam z odpadki, o čemer si lahko več preberete na ločenem zavihku. Naše društvo je nedavno izvedlo tudi akcijo čiščenja vandalsko popackanih kapnikov v Vranji jami.

Za uspešno ohranjanje pestrost živalskih in rastlinskih vrst je življenjskega pomena ohranjanje njihovih habitatov (bivališč). Jame so življenjski prostor zelo specializiranih in pogosto endemičnih vrst jamskih živali. Vse vrste netopirjev so ogrožene in zavarovane. Toda še bolj številčne kot netopirji so manj opazne živalske vrste, ki živijo na jamskih tleh, stenah ali jamskih bazenčkih in drugih vodah. Manj kot jih bomo vznemirjali, več imajo možnosti za preživetje. Naše društvo je zelo aktivno pri raziskovalnih projektih jam in jamske favne, kot je projekt raziskovanja Jame v Mestni občini Ljubljana, pri ozaveščanju o pomenu njihovega varstva, kot je projekt Živo jamsko bogastvo, pred leti pa je sodelovalo pri zapiranju jame Marijino brezno z rešetkastimi vrati, ki omogočajo neoviran prelet netopirjev v jamo in iz nje.

V izogib poškodovanju jamskih tvorb, ki jih lahko poškoduje že dotik z blatno roko, se držimo, če je le mogoče, ustaljenih ali označenih poti. Če jamo raziskujemo prvi, moramo s plastičnimi trakovi označiti prehode prek občutljivih območij. Tako bodo obiskovalci za nami uporabljali označeno pot in bodo tla vsaj zunaj prehodov ostala nedotaknjena. Tudi v nekaterih pogosto obiskovanih jamah je še čas, da označimo prehode. Naše društvo je s plastičnimi trakovi opremilo jamo Brinščica in Tikino jamo.

Omenjene so le nekatere akcije, vendar moramo pri gibanju v jamah, raziskovanju, fotografiranju, razširjanju ožin in drugih dejavnostih nenehno paziti, da v jamskem okolju povzročmo čim manj škode, zato je spoštovanje jamam prijaznega raziskovanja in obiskovanja jam in v tem duhu vzgoja prihajajočih jamarjev nujna.

Več o ogroženosti in varstvu jam si lahko preberete v priročniku Ne hodi v jame brez glave.