2019 – Hudi Vršič

Tekom celega leta so se počasi, a vztrajno, nabirale novice o odkritjih. Dobesedno kapljale so po listah jamarskih navdušencev. Par deset metrov, celo sto metrov tu, drugič tam in tako naprej. Tako so na razpis za Nagrado Viljema Puticka, za najboljši dosežek v preteklem, 2019 letu, prispele štiri prijave. Tisto kar me osebno veseli je, da so prijave prišle iz različnih delov slovenskega krasa. Krasa z malo začetnico.

Med prijavitelji so te tako našli že stari znanci, JK Borovnica, z nadaljevanjem že zdavnaj začetih raziskav v Rombonskem jamskem sistemu. Času navkljub so pokazali, da se tudi v jamah z dolgo tradicijo raziskovanja da odkriti še veliko novega. Tako so le v eni izmed jam sistema, Hudem Vršiču, leto zaključili z nekaj manj kot 1 800 m novega poligona. Kakor je brati iz njihovega poročila, pa ta nikakor ne jenja, temveč terja novo energijo in zagnanost.

Tri jamarska društva so svoje prijave oddala prvič. JK Kostanjevica na Krki je svečano obeležil svoj okrogli, že petdeseti, rojstni dan. In kakor jamarskemu klubu pristoji, so si za darilo pridelali jamo – Himalajo. Očitno je že sama izbira imena dala naslutiti, da bo jama nekaj posebnega, saj je z več kot 1000 m jamskega poligona, Himalaja že zdaj med daljšimi dolenjskimi jamami. Vhod v kapniško okrašeno jamo in hidrološko še vedno aktivno jamo se je odprl, a pozneje žal tudi zaprl, po močnem dežju. Tako da z neučakanostjo čakamo na novice, enkrat ko bo vhod ponovno odprt.

Davorjevo brezno si je že zdaj, s svojimi hidrološko aktivnimi in atraktivnimi meandri, prislužilo posebno mesto med našimi jamami. In ko nadaljevanje ni bilo mogoče v sifonih, v katerih je bilo tudi že izvedeno več potopov, so isto našli nad enim izmed njih. V preteklem letu so z združenimi močmi, slovenski in italijanski jamarji, raziskali in izrisali več kot 800 m jamskih kanalov, kjer jih je, močno upam da le trenutno, ustavil sovražnik vseh sovražnikov – podor.

In če sem že začel s tradicionalno raziskovanimi jamami, naj tako tudi zaključim. Škocjanske jame. Ime pove vse. Kaže pa, da kljub desetinam tisočem obiskov na letni ravni, še vedno imajo svoje skrivnosti. V eni največjih dvoran na svetu, Martelovi dvorani, so jamarji našli nadaljevanje. Poimenovali so ga Skrita jama, saj je očem številnih raziskovalcev bilo skrito vse od pionirskega začetka raziskovanj Škocjanskih jam. In ne samo da so našli Skrito jamo. Splezali so še dlje. Skozi Podleskovo jamo so prekopali in preplezali vseh 100 m, ki deli Martelovo dvorano od površja. Upamo da bomo v prihodnje slišali še veliko več o raziskovanju novoodkritih delov.

Čeprav imajo vsi prispevki veliko vrednost, kar komisiji iz leta v leto predstavlja svojevrsten problem, nagrajenec je lahko le eden. Zato je Komisija, v sestavi Mihael Rukše (JKNM), Bojan Otoničar (IZRK), Uroš Herlec (NTF), Matjaž Milharčič (JDLČP) in Franci Gabrovšek (IZRK), letošnjo nagrado v vrednosti 1000 € dodelila raziskovalcem Jamarskega kluba Borovnica za nadaljevanje raziskovanja v Rombonskem jamskem sistemu. Nagrado so si prislužili tako s količino raziskanega in kvaliteto izdelka, kot tudi dolgoletno vztrajnostjo.

Hvala lepa vsem prijaviteljem in poslušalcem, še posebej pa kiparki Nataši Prestor, za letošnji kip Viljema Puticka, ter dolgoletnem sponzorju Nagrade, podjetju Treking Šport d.o.o. Ne pozabite, Putick vas gleda.