2017 – Macola-Jarak-Huevos in Brezno Hudi Vršič

Izjemne nagrade za izjemne čase, Nagrada Viljema Puticka 2017

Izbira nagrajencev za Nagrado Viljema Puticka je vsako leto nekaj novega in nenavadnega, saj se prispele prijave razlikujejo v marsičemu. Prijavljeni izdelki se razlikujejo in tudi pritegnejo s svojo dolžino, globino, količino vloženega dela, kakovostjo dokumentacije itd. Zato je v veliko pomoč petčlanska komisija, ki poskrbi za objektivno in pravično izbiro zmagovalca. A ko se na razpis prijavita dve jami, vsaka globlja čez tisoč metrov, je tudi komisija v nezavidnem položaju. Kako v takem primeru enim raziskovalcem povedati, da so boljši od drugih, pa čeprav je delo obojih vredno občudovanja? Opisani scenarij odgovarja izbiri za 13-to Nagrado Viljema Puticka, torej najbolj odmevnega odkritja slovenskega jamarstva v preteklem, 2017, letu. Na razpis sta se prijavili »le« dve jami:

  • JD Danilo Remškar Ajdovščina z jamo Macola (Huevos- Jarak), kat. št. 10730, in
  • JD Borovnica z jamo Brezno Hudi Vršič, kat. št. 6050

Kot že rečeno sta oba prispevka izjemna in demonstrirata moč volje ter trdovratnega dela jamarskih skupin. Izjemnega pomena in hvale vredno pa je tudi dejstvo, da so si člani raziskovalnih ekip tudi medsebojno pomagali.
O jami Macola se je v reviji Jamar v preteklih letih pisalo že večkrat, ne škodi pa če na kratko obnovimo. Jama se torej nahaja v neposredni bližini Jamarskega bivaka na Kaninu. Odkrita je v letu 2012, v obliki kot za jajce velikega vhoda. V naslednjih letih je bila vztrajno širjena, a je vrlim jamarjem prav tako nadaljevala nastavljati prepreke k nadaljevanju. Tako so se raziskave zaključile na nekaj manj kot 500 m globine. V letu 2017 pa se je za odločilnega pokazal preboj v dvorano Expo ter, še bolj, v njeno nadaljevanje – brezno Čuk. S svojimi 448 m globine pa je ta vsekakor eno globljih na svetu. Dno omenjanega brezna, na globini 1002 m, predstavlja tudi najglobljo točko jame.

Brezno Hudi Vršič ima nekoliko daljšo zgodovino raziskovanja. Odkrili so ga tržaški jamarji leta 1990 in poimenovali Egidio. Slovenski jamarji so raziskovanje 620 m globokega brezna prevzeli v letu 2003. Tudi to jamo odlikuje izjemno veliko notranje brezno, in sicer 385 m globok Zlatorog. Preboj v stranskem oknu omenjanega brezna pa je bil odločilen za nadaljnja odkritja v jami. Za oknom je odkrivanje jame potekalo počasi, saj so zaradi številnih plezalskih detajlov, podorov in prečnic, raziskovalci vedno in znova obtičali med 800 in 900 m globine. Nato pa je s koncem preteklega leta, s prebojem v podzemeljski kanjon »Rombonke«, jamarjem bilo dovoljeno tudi globinsko nadaljevanje. V nekajdnevnih odpravah so namerili nekaj manj kot 1 km rovov in z raziskovanjem zaključili, v še naprej nadaljujočem se kanjonu, na globini 1026 m. Poligonska dolžina jame trenutno znaša 4525 m, poslednja merilna točka pa je le nekaj deset metrov oddaljena od delov Sistema Črnelskega brezna. S priključitvijo v omenjani sistem, bi Hudi Vršič postal peti vhod v sistem, dolžina sistema bi prečila 17 km, njegova globina pa bi znašala približno 1400 m.

Neprijeten položaj, nastal ob prejetju 2 izjemnih prispevkov je nato, v sodelovanju s komisijo, razrešil dolgoletni glavni sponzor nagrade, podjetje Treking šport d. o. o. V podjetju so, glede na precedenčni primer in veliko vloženega dela s strani obeh raziskovalnih ekip, vsakemu od prijaviteljev podelili 1000 eur nagrade. Torej je običajna vrednost nagrade letos bila podvojena. Za prispevek k nagradi pa se je zahvaliti tudi podjetju Kibuba d. o. o. ter komisiji v sestavi Matjaž Milharčič (JD Luka Čeč Postojna), Mihael Rukše (JK Novo Mesto), Uroš Herlec (NTF, Oddelek za montanistiko) ter Bojan Otoničar in Franci Gabrovšek (oba IZRK Postojna). Spominske kipe Viljema Puticka, je tako kot vsako leto, izdelala Nataša Prestor.

Teo Delić

Iz revije Jamar