Ponor polne lune (1995)
Člani in članice Društva za raziskovanje jam Ljubljana so na raziskovalnem taboru leta 1995 na jugozahodnem robu Banjške planote našli in razširili vhod v jamo, poimenovano Ponor polne lune. Odpira se južno od vasi Kanalski Vrh na robu dolinastega podaljška ob prelomu na stiku zgornjekrednih in paleocenskih flišev in bazalne apnenčeve blokovne breče zgornjekredne starosti. Ponor je zbiralnik lokalnih voda in ima stalni vodni tok s povprečnim pretokom 1 L/s. Ozkim vhodnim delom, ki jih je bilo potrebno razširiti, sledi zaporedje brezen, ki se na globini 50 m cepi v dva kraka, Novi in Stari rov, nastala v spodnjekrednih apnencih. V Starem rovu brezna pripeljejo v dvorano Sv. Antona, najvecči prostor v jami, za katerim se jama izravna v meander, ki se zaključi s sifonom na globini 167 m. V Novem rovu si brezna sledijo do globine 140 m, od tam naprej pa poteka proti jugozahodu ob leziki meander. Zaključni sifon na globini 370 m je bil dosežen spomladi leta 1997. Stalni vodni tok odlaga sigo, zato je jama polna slikovitih sigovih pregrad in jezerc, ki so glavna ovira pri raziskovanju. Jamo vse do končnega sifona naseljujejo kraške pijavke (Dina krasensis). 1873 m dolg in 370 m globok Ponor polne lune je največja jama na Banjški planoti.
Več o Ponoru polne lune na Banjški planoti si preberite v članku Dorote Verša v Naših jamah.
Dorotea Verša, Ponor polne lune, Naše jame, 125-135, 39, 1997.