Kaninsko pogorje

V slovenski “jamarski meki”, kot pogosto naslavljamo Kaninsko pogorje smo bili člani DZRJL vseskozi prisotni. Z raziskavami jam na Kaninskem pogorju smo začeli davnega leta 1963, ko je Jurij Kunaver organiziral prvo jamarsko odpravo. Sestavljali so jo nadebudni jamarji, med katerimi je imel najmlajši komaj 14 let. Na prvem taboru so raziskali 44 jam, kar je bil velik dosežek. Raziskave visokogorja so se namreč začele pred začetkom vsesplošne uporabe vrvne tehnike in prva brezna so bila raziskana s pomočjo lestvic. Leta 1965 smo odkrili in do globine 175 m raziskali Primoževo brezno, kjer je leto pozneje padl nov društveni rekord, -197 m. Do leta 1968 smo na Kaninu raziskali več brezen globljih od 100 m. Pogledi jamarjev so vedno usmerjeni proti izvirom in leta 1975 smo se lotili najočitnejšega – preplavati 1. sifon izvira Boke. Prihodnje leto, 1976, smo imeli na Kaninu raziskanih že preko 300 jam.

V prihodnjih desetletjih se je zvrstilo več pomembnih odkritij. Raziskali smo kar štiri kaninske “tisočmetrce”, to so jame, globoke prek enega kilometra. Med njimi je prva tisočmetrca, ki smo jo raziskali Slovenci, Vandima, v osrčju planote Goričica. Leta 1993 smo v jami, ki slovi po neprivlačnih ozkih meandrih, blatu in ledu, presegli magično mejo -1000. Leta 1996 sta glavna raziskovalca Vandime nepreklicno dosegla dno, 1182 m globoko. Sledilo je raziskovanje Renejevega brezna, kjer smo -1000 presegli leta 2000. Raziskave v tej jami potekajo še danes. Konec leta 2016 smo prodrli v kaninske globine skozi Brezno rumenega maka (P4), mnogo akcij kasneje, 2019, pa smo v P4 našli povezavo z Renejevim breznom: nastal je Sistem Renejevo brezno – P4. Zadnje v nizu tisočmetrc je bilo Brezno spečega dinozavra, kjer smo do prvega kilometrskega mejnika prišli v rekordnih petih akcijah (2022).

Na Kaninu smo raziskali še nekaj enigmatičnih jam, ki si zaslužijo omembe. 1994 smo raziskali Brezno pod velbom, ki je s 501 metri globine postalo najgloblje svetovno enotno brezno. To mesto je obdržalo tri leta, sedaj je na tej lestvici tretje, njegova končna globina pa je 910 m. Omembe vredne so še povezava Rovke in Sunija v SuRovko (dolžina 1804 m, globina 401 m), pa Brezno pri lepih žlebičih (dolžina 400 m, globina 248 m) in LJ29 (dolžina 1190 m, globina 415 m).

Natančnega števila s strani našega društva registriranih jam na širšem območju Kanina in Rombona avtorica tehle vrstic zaenkrat ne ve, si pa predstavlja, da je solidno. Raziskave so postale sistematične, napisanega in povedanega je bilo že veliko in vse našteto je odlično zaokrožilo Srečanje ob 50. obletnici začetka jamarskih raziskovanj Kanina, ki smo ga organizirali v letu 2014. Srečanje smo ponovili v letih 2017 in 2022.