Očiščena Selova jama ali Jama v Lazih nad Zagorico 2001

Jamarji in jamarke Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane smo bili letos izbrani na Heliosovem razpisu za čiščenje kraških jam in brezen. Očistili smo Selovo jamo ali Jamo v Lazih nad Zagorico v občini Dobrepolje.

Sama akcija čiščenja je potekala v petek in soboto, 8. in 9. junija 2001 in sicer takole:

Tri dni pred akcijo smo po okoliških krajih obesili plakate in opozorili prebivalce na čiščenje, ki smo ga na kratko predstavili že v lokalnem časopisu Naš kraj. Hkrati smo označili prostor pred jamo, kamor so grosupeljski komunalci odložili kontejner za odvoz odpadkov.

Zbrali smo se že v petek popoldne, opremili jamo, označili in zavarovali dostop do nje in pripravili vrvi in posode za dvigovanje smeti. Ker brezno ni pregloboko, smo smeti dvigovali kar s pomočjo naših mišic. Zato smo med dve drevesi napeli vrv, na katero smo pritrdili škripec, ki se je lahko premikal po vrvi. S tem smo dobili premikajoč sistem škripčevja, ki je bil zaradi oblike brezna nujen, saj smo morali med samim dvigovanjem škripček prestavljati. Hrati pa nam je to omogočalo transport tovora do roba brezna, kjer ga je prevzela zunanja ekipa. Le-ta je skrbela za dvigovanje in smeti tudi odvlekla do kontejnerja. Zvečer smo v sejni sobi občinske zgradbe pripravili razstavo o zgodovini našega društva, sledila ji je predstavitev čistilne akcije in projekcija diapozitivov na temo onesnaževanja jam. Obisk je bil manjši od pričakovanega, saj je bil ravno v tistem času višek sezone spravila sena, zato pa sta nas s svojo prisotnostjo počastila župan občine Dobrepolje in novinarka časopisa Naš kraj.

V soboto ob 9.00 se je začelo zares. Z žrebom smo določili prva dva člana, ki so jima sledile še tri dvočlanske ekipe. Delo je sprva potekalo normalno, kmalu pa se je iz jame začel valiti oblak neznosnega smradu, ki je obračal želodce tudi zunanji ekipi. Ugotovili smo, da je v jami v glavnem mrhovina – klavniški odpaki z okoliških kmetij. In ker jih ne morejo prinesti do jame v rokah, jih spravijo v PVC vrečke in jih odvržejo. Tako so bili živalski ostanki še po nekaj letih “sveži”. Z našim posegom pa so se vrečke pričele trgati in vsebina je “pokazala zobe”. Na hitro smo morali organizirati dezinfekcijo in dodatna zaščitna sredstva. Uporabne so bile le plinske maske z ogljenimi filtri. V takih pogojih je potekala akcija do poznega popoldneva.

Med akcijo so nas obiskali tudi predstavnica Heliosa, predstavnik MOP-a, inšpektorica za okolje, župan, preko radia Zeleni val pa smo se dvakrat neposredno izpred jame opisali potek in pomen akcije. Obiskalo pa nas je tudi nekaj prebivalcev iz bližnje okolice, ki so se na lastne oči prepričali o škodljivosti tovrstnega odlaganja smeti v kraške objekte.

Iz jame smo torej izvlekli dobrih 12 kubičnih metrov smeti; v glavnem mrhovine in steklene volne, vmes pa je bilo tudi nekaj kosovnih odpadkov (avtomobilski deli, pohištvo, gospodinjski odpadki, razno) . Napolnili smo torej cel kontejner, kosovni odpad pa smo zložili poleg. Zaradi neznosnega smradu in možnosti okužb so v kontejnerju pristali tudi nekateri škornji ter nekaj ostalih zaščitnih sredstev članov ekip v jami.

O akciji je poročal radio Zeleni val in v naslednjih dneh tudi Val 202, tako da upamo, da je dosegla svoj namen – osveščanje ljudi o nevarnostih onesnaževanja! Poleg tega smo ves čas poudarjali, da to ni zgolj problem prebivalcev Zagorice. Več kot 43% Slovenije je iz apnenca, ki zaradi svojih specifičnih lastnosti tvori kraški svet. In ena od teh lastnosti je zelo majhna čistilna sposobnost teh kamnin, kar preprosto povedano pomeni: Če v jamo na hribu vržeš kravo, jo boš spodaj v dolini na izviru tudi pil. Mogoče zadnji stavek zveni malce grobo, šokantno, provokativno. Toda to je dejstvo, ki bi se ga morali zavedati vsi. Za nas gre, za naše okolje, našo pitno vodo, naše potomce. In jamarji imamo to nehvaležno prednost, da lahko globoko pod površjem že danes opazujemo, kar se bo zgodilo jutri.

Zahvaljujemo se Heliosu in Ministrstvu za okolje in prostor za organizacijo projekta, Občini Dobrepolje za sodelovanje in veliko mero razumevanja, predstavnikom medijev za poročanje o naši akciji in nenazadnje našim članom in članicam – skupaj smo pripomogli k čistejšemu okolju.

Besedilo: Primož Štupica in Rafko Urankar
Fotografije: Kristofer Pečar

Ključne besede: