Sobotno dopoldne smo porabili za transport opreme, popoldne pa za vzpostavitev infrastrukture, predvsem velike cerade, ki je pokrivala kuhinjo in jedilnico. Tabor je bil kot ponavadi na sedlu med Velikim in Malim Babanskim skednjem.

V nedeljo se je ena ekipa podala v Brezno pri lepih žlebičih, imenovano tudi L-60, ki smo si ga ponovno ogledali v upanju, da bomo našli nadaljevanje. Opremila ga je do globine približno 200 metrov in odkrila odcep, ki se sicer vrne v že znane dele jame, vendar obide neprijetno ožino. Druga ekipa je šla v D-35 (kat. št. 9371) širit ožino na dno. Pri tem sicer ni bila posebej uspešna, je pa na vrhu brezna našla prehod do naslednjega vzporednega brezna, katerega dno je približno na isti višini kakor omenjena ožina, ima pa tudi vhod (ali dva) s površja. Skupno število vhodov v sistem D-35 je tako naraslo na približno 8.

V ponedeljek in torek smo uživali sadove sobotnega dela, saj nas je streha uspešno branila pred vremenskimi neprilikami. Ponedeljkov popoldanski premor med padavinami smo izkoristili za izlet do koče Petra Skalarja na partijo igre človek ne jezi se, spotoma smo tudi iskali jame.

V torek so padavine odnehale bolj zgodaj, tako da smo šli pregledat nekaj novih vhodov, nekateri pa smo se tudi sprehodili na Veliki Babanski skedenj.

Od srede naprej je bilo vreme jamarjem prijazno. V sredo smo šli v D-35, kjer smo spet širili tisto ožino in spet nismo prišli skozi, smo pa že metali kamne v naslednje brezno. Na akciji smo tudi izmerili vse do takrat neizmerjene dele jame. Ena od ekip je menda raziskovala nove jame, ena pa se je po nekaj letih vrnila v Rovko, še neregistrirano jamo na L področju, ki se nadaljuje (če sem kaj pomešal, upam, da se bo našla dobra duša, ki bo popravila za menoj). V četrtek je šla ena od ekip v L-60 do dna in iskala možna nadaljevanja, druge so raziskovale drugje (kdor je bil zraven, naj me dopolni).

V petek se je manjši del spet odpravil v Rovko, glavnina pa nas je nosila cement za potrebe bivaka (o tem lahko berete tudi na spletni strani Jamarskega društva Danilo Remškar – Ajdovščina.

V soboto pa smo pospravili za seboj, šli v dolino in domov. No, pred odhodom domov smo se (kot je že kar tradicija) ustavili v Letnem vrtu, bili pa smo tudi toliko vljudni, da smo se šli že prej odmočit v Slatenik…