Kronologija
V klasičnem obdobju raziskovanja jam, konec 19. stoletja, sta bili v naših krajih dve središči raziskovanj: Škocjanske jame, ki so jih od leta 1883 raziskovali člani Jamarske sekcije Küstenland Nemško-avstrijskega planinskega društva (DÖAV) in Postojnska jama, kjer je bil duša raziskovanja upravnik Postojnske jame Ivan Andrej Perko (1875-1941).
Omeniti je treba tudi delo Wilhelma Puticka (Viljema Putika, 1856-1929), Čeha po rodu, ki je po letu 1881, po naročilu kmetijskega ministrstva, raziskoval kras v zaledju notranjskih kraških polj in je kmalu zaslovel kot jamar evropskega profila.
Prvo jamarsko društvo na slovenskem Antron je bilo ustanovljeno leta 1889 in je delovalo v okolici Postojne. Njegovo delo je čez pet let zamrlo.
Viljem Putik in Ivan Andrej Perko, glavna pobudnika za ustanovitev Društva za raziskovanje jam Ljubljana, sta čutila, da na Kranjskem manjka ustrezno strokovno jamarsko društvo. Prepričala sta kranjskega deželnega predsednika, barona Theodorja Schwarza, da je sklical posvet o jamarstvu, na katerem so sklenili, da ustanovijo Društvo za raziskavanje podzemnih jam v Ljubljani. Ustanovni občni zbor društva je bil 12. maja 1910 v Ljubljani. Prvi predsednik in doživljenjski član je postal kranjski deželni predsednik Theodor Schwarz von Karsten. Podpredsednika sta bila Josip Mantuani, ravnatelj deželnega muzeja, in Henrik Schollmayer-Lichtenberg.
Kmalu po ustanovitvi se je izkazalo, da se med društvenimi odborniki le dva spoznata na jame in jamarstvo. Tajnik društva, profesor Josip Cerk, se je v nastali zadregi spomnil Bogumila Brinška in skupine planincev in alpinistov, ki so se imenovali Drenovci. Povabil jih je k sodelovanju in tako so Drenovci postali duša raziskovanj novoustanovljenega društva.
Raziskovalno delo sta si delili dve sekciji, dolenjska in kočevska. Drenovci, udarno jedro prve skupine, so se posvetili sistematičnim raziskavam dolenjskega krasa. Njihova dejavnost je bila izredna in nadpovprečna tudi v širšem merilu. Kočevska sekcija je bila izključno nemška in je delovala do prve svetovne vojne. Njihov arhiv v Kočevju je med drugo svetovno vojno zgorel.
Zgodovina društva sega v davno leto 1910, ko je bilo društvo ustanovljeno. V svojem delovanju je šlo skozi več obdobij, ki jih lahko na kratko povzamemo kot: