Dalibor Paar in Darko Bakšić nam bosta predstavila rezultate jamarskih raziskav in znanstvena (hidrogeološka, mikroklimatska in druga) spoznanja o velikih jamah in breznih Velebita ter možnostih nadaljnjih raziskav. Na Velebitu so znane tri jame, globlje od 1000 m, poleg njih pa še osem globljih od 500 m. Po zadnjih raziskavah je dolžina sistema Kita Gaćešina-Draženova narasla na 18,2 km, s čimer je od leta 2010 to najdaljša…
Uroš Ilič, Matej Mihailovski in Igor Vrhovec so se leta 2004 prvič odpravili na Florido z le enim ciljem – potapljanje v tako opevanih jamskih sistemih. Zakaj so leta 2006 in 2010, kljub temu da imamo v Sloveniji prek 10.000 jam, ponovno obiskali iste jame? Na vprašanje vam bodo odgovorili v torek, 5.4.2011, ob 18. uri v prostorih NTF na Aškerčevi cesti 12, v…
Tako imenovane >običajne< kraške jame nastajajo relativno plitvo pod gladino podzemne vode v hidrološkem sistemu, ki se napaja s površja. Voda je obogatena predvsem s talnim CO2, raztapljanje pa tako poteka v glavnem s pomočjo šibke ogljikove kisline. Kanali na ta način nastalih jam so pogosto dendritično razporejeni, z večjimi glavnimi kanali dol vodno, bolj ali manj horizontalni in imajo pogosto stenske skalne oblike značilne za…
Bestažovca je vodoravna jama s 25 m globokim vhodnim breznom. Zaradi svoje lege ter sosednjega dola Bestažovca in Perkove pečine je pomembna za razumevanje razvoja jam v okolici Sežane. Jama je tudi arheološko zanimiva. V njej so bili že pred leti najdeni arheološki predmeti, ki datirajo v prazgodovino. Pred kratkim pa tudi prazgodovinske stenske risbe, ki so se v jami ohranile zaradi posebne morfologije in…
Lechguilla Cave, located in the United States in the state of New Mexico, is widely considered to be one of the most beautiful caves in the world. Formed when sulphuric acid seeped up from deep inside the earth, the cave is filled with giant gypsum crystals and other bizarre formations. Already one of the longest caves in the world, with…
Maja Zagmajster se je marca 2009 z ekipo speleobiologov iz ZDA odpravila v nekaj jam območja Sierra de el Abra v osrednji Mehiki. Poleg zanimivosti na površju so jih v jamah navduševale številne živalske vrste, med katerimi so bili včasih tudi vampirji. S tega območja so znane ribe Astyanax mexicanus, ki imajo le tu poleg površinskih tudi povsem jamske (troglobiotske) populacije. Te so priljubljene med akvaristi,…
Oddelek za geologijo NTF in Društvo za raziskovanje jam Ljubljana vas v sredo, 3.11.2010, ob 18. uri vabita na javno predavanje. Milan Ferran in Peter Gedei nam bosta v sliki in besedi predstavila Ferranovo bužo, 2600 m dolgo in 358 m globoko jamo med Staro Vrhniko in Ulovko. Predavanje bo v prostorih NTF na Aškerčevi cesti 12 v predavalnici P05 (v pritličju) ob 18.…
Fotografska razstava Prvih 100 let Društva za raziskovanje jam Ljubljana« v galeriji na prostem, Jakopičevo sprehajališče v Tivoliju v Ljubljani. Po uvodnih besedah predsednika Društva nas bo po razstavi popeljal gospod Marko Simić, avtor razstave. Razstava je posvečena 100-letnici ustanovitve Društva za raziskovanje jam Ljubljana. S fotografsko razstavo je ljubljanski javnosti prikazana stoletna zgodovina raziskovanja jam, delovanje Društva v različnih…
Vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki je v soboto 17. aprila 2010 potekala na področju celotne Slovenije, smo se pridružili tudi člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Očistili smo kar štiri jame pri vasi Laze, na robu kraškega bisera Planinskega polja: Globoko brezno (#145), Jamo na Milah (#2075), Brezno na Milah (#3035) in Teglovko (#3034). Organizacijo čistilne…
Prof. dr. Jože Pezdič in prof. dr. France Šušteršič bosta v sredo, 3. marca ob 18 uri v predavalnici P-5, Montanistika, Aškerčeva 12, Ljubljana predstavila rezultate raziskav zgodnje speleogeneze. Ideja, da položaj freatičnih rovov v stratigrafskem stolpcu določajo predkraški geokemični procesi, je stara že skoraj 20 let, nato pa so se dodatne indikacije le še množile. Ker nadaljnje večanje rova prvotno zasnovo…
