Treniranje v Trubarju

Pokljuška sekcija se je v duhu intenzivnih priprav na plezalne podvige prihodnji mesec odpovedala čudovitemu ambientu dna Treh src in šla raje v Trubarja. Tako smo Flis, Garmin, Diba in Špela odšli v soboto 10.10.2015 testirat multi-montije in preverit če bivak še stoji.

Diba in Špela sva odšla v Rusa na -600, splezat okno “20m” nad podnom. Na poti na novo dno velja omeniti t.i. “Smrtno prečko”. 100m nad dnom na drugo stran brezna pelje prečka, napeljana čez gravitacijo zanikajoč kup skal, ki jih skupaj drži malo blata. Po preplezanih cca. 25 – 30 m sva prišla do prve razpoke, ki je vodila v brezence, ki se je končalo v šodru. Splezala sva še 5 m višje in ugotovila, da je edina perspektiva luknja v stropu še kakšnih 10 m višje. Ker nama je zmanjkalo vrvi sva zaključila. Na poti ven sva opazila še eno opcijo, še kakšne 20m višje od prejšnje… Pojavlja se vprašanje ali še vedno plezat navzgor, ali delat prečko in priti od vrha dol.

Nad Via Vojami na -400 m sva ob spustu proti bivaku slišala Flisa in Garmina, ki sta lezla kamin nad meandrom Rodni boki. V omenjenem kaminu je potekala že druga plezalna akcija, a do stropa še vedno manjka 20 m. Nekje v zgornji polovici brezna sta našla polico, ki se prevesi v 40m brezno, ki se nadaljuje z aktivnim meandrom. Meander se prevesi v 10 m? brezno, za katerega nam je v soboto zmanjkalo vrvi. Samo nadaljevanje gre stran od zdajšnjega “območja” jame.

Ob polnoči smo skuhali tono pašte iz vrečk in šli vdihavat spore naše šotorske kulture. Ponoči smo doživeli pravo povodenj in zjutraj je bila motivacija za vstajanje primerna hrupu slapu v najbližjem breznu. Vso energijo smo usmerili v čakanje, da povodenj mine, vmes pa še malo pašte pojedli. Enkrat ob 16h v nedeljo smo le odplavali proti površju. Z lepim tempom, ki ga je pospeševala deroča Trubarščica, smo prižimarili v zvezdnato noč.

Izplen: multi-montiji delujejo, 150? m novega poligona (nismo merili), par novih nadaljevanj.