Pustna sobota v Platonovem šepetanju

V Helix duplex, nove dele jame, smo se podali z raznolikimi nameni. V jami smo bili zato malo dlje kakor ponavadi, uspelo pa nam je presenetljivo veliko.

Špela nas je opozorila, da je pot do jame zaradi novega snega napornejša kakor ob prejšnjih obiskih, in imela je prav. Do vhoda smo tako prišli rahlo utrujeni in sredi dneva. S prijetnega toplega sonca se je bilo težko spraviti v jamo, vendar nam je uspelo.

Helix duplex se od starih delov jame odcepi na globini približno 50 m. Kratki odseki meandra povezujejo stopnje, brezenca in brezna, dokler se na dnu 95 m globokega brezna krak ne konča tako, da se po več poteh poveže z od prej znanimi deli jame. Pred nekaj tedni je odkriteljem na tem dnu zmanjkalo opreme in so lahko le opazovali vrvi v starih delih ter izmerili vizuro do njih, tja pa niso mogli. Na točki, ki so jo dosegli, jih je presenetilo pritrdišče. Dokazovalo je, da je tam že nekdo bil, ni pa jim uspelo ugotoviti, kako in od kod je tja prišel.

Prvi in glavni namen včerajšnjega obiska je bilo fotografiranje, slikali smo od začetka proti koncu. Uroš se je veselil uspelih posnetkov in zdi se, da jih bo kmalu delil z nami.

Na dnu brezna sem imel občutek, da sem tam že enkrat bil, in po petih minutah bolščanja v “fiks” sem kraj tudi prepoznal. Bili smo v odcepu, ki smo ga raziskovali lanskega 12. decembra, a ga zaradi težav z merilno opremo nismo izmerili. Ker smo se zato obrnili zgodaj in imeli čas, smo po poti stikali po kotih jame in Matic je odkril Helix duplex. Ta je bil preveč mikaven in stari dolgovi so morali počakati, toda jama nas je prelisičila in nas po drugi poti pripeljala do njih.

Ko je bila uganka rešena in sklepna točka krožnega poligona označena, sta Beki in Uroš nadaljevala s fotografiranjem, Matej pa se je nekaj deset metrov nad dnom zanihal do luknje v steni brezna. Pripeljala ga je v ozek rov, ki sva ga nato raziskala in izmerila. Poteka ob navpični razpoki in fasete nakazujejo, da je voda nekoč tekla vanj. Močan prepih nama je večinoma pihal nasproti, občasno pa se je obrnil. Po približno 20 m je najino napredovanje zaustavila skoraj prehodna ožina.

Na poti nazaj smo Helix duplex še razopremili, kajti jasnih odprtih nadaljevanj v njem ni več. Razmislek, podkrepljen s tabelo meritev, bo odločil, ali se še vrnemo tja.

Iz jame smo prišli v jasno noč, pihal je sunkovit veter, ki je najbrž povzročal tudi izmenični prepih v jami. Sestop in vrnitev domov sta potekala kakor ponavadi, udeležili se nismo nobenega plesa v maskah.

Matija

Foto:

Prva slika: Matija Perne

Ostale slike: Uroš Kunaver z Behare Rexhepi, Matejem Blatnikom in Matijem Pernetom.