P4

P4 nam po taboru kar ni dal miru. In smo šli – Diba, Matija, Aja in Špela. Bil je plan, da bomo v petek občudovali sončni zahod izpred jamarskega bivaka na Kaninu. No, sonce je veselo zahajalo, medtem ko smo občudovali francoze v Peugeotih in švabe v VW-jih. Tako smo na Kanin hodili v soju zvezd in okrog polnoči le odprli tisto konzervo, ki nam je (vsaj ženskemu delu ekipe) držala motivacijo. Andrej (Jokl), še enkrat hvala za ananas! Po obveznih špagetih smo popadali dol in naslednje jutro v rano zoro ob 11 odromali proti jami. In tam nas je čakalo presenečenje. Ena plezalna oprema neodgovornega jamarja je namreč čakala v spodmolu, še od tabora dalje. Mi naj bi jo ponucali in jo nato odnesli v dolino. Očitno so bili kozorogi istega mnenja-sklepali smo, da so se šli ferato, potem pa se jim ni dalo nosit opreme v dolino in so jo raje pojedli. Tako smo morali najprej zimprovizirat paščke na čeladi, modrce in ostale prebavljive dele opreme. Ob spodobni 12-ti uri smo šli v jamo. Diba in Špela sva šla razopremit zadnjih 130 m jame in izmerit novo vzporedno brezno. Izkazalo se je, da je poden nekje na isti globini kot prejšnji poden jame, brezno pa gre v nasprotno smer. Matija in Aja sta šla medtem na dno novega brezna praskat ožino. Vsaj tako sva mislila. Ker imata tako Matija kot Aja 50 kil z mokrim modrocom vred, sta švignila čez ožine opremljat stopnjo, ki sledi. Po še dveh stopnjicah, skupaj cca 25 m globine, se jama zopet zoži. Prepih je močan in ožina ni nepremagljiva. A zaradi tehničnih težav (kdaj pa jih nimamo?) se bomo na drugo stran ožine preglodali naslednjič. Jama je tako sedaj globoka -480 i nešto. Za nazaj sem ugotovila, da bomo na Matijo naslednjič, ko bo zadolžen za širjenje, privezali tisti mokri modroc, pa naj se zliva čez ožine če lahko… A izvlekli so me in ven smo nadaljevali brez zapletov. Nekaj do polnoči smo združno ugotovili, da bo civilizacija zdržala še malo brez nas in šli raje spat na bivak. V nedeljo smo tako za jutranje razgibavanje tekli do Gozdeca (Dibatov tempo je ubijalski) in prišli v Loko ravno na kosilo.