Jug lijepe naše, Dubrovnik – Pelješac

Minuli teden (9.-15.12.2019)  je bil zaznamovan z jugom. Odzval sem se na vabilo Hrvaškega biospeleološkega društva (https://www.hbsd.hr/) in, skupaj z njihovimi člani in simpatizerji – Nina, Tin, Martina, Deda in Galon- obiskal več jam na področju Dubrovačkega primorja in zaledja ter vinorodnega okoliša polotoka Pelješca. Cilj ekskurzije je bil zaključiti izobraževalni projekt, ki so ga vodili na območju Dubrovačke županije, v okviru katerega so izvedli serijo predavanj o podzemeljski biologiji in splošnih lastnostih Dinarskega krasa. Obstranski cilj je bil obiskati še nekaj jam na Pelješcu, kjer so letos izvedli 2. biospeleološko ekspedicijo, v katerih so odkrili nekaj novih živalskih vrst ali celo rodov.
Med obiskanimi jamami moram še posebej poudariti lepote Špilje za Gromačkom vlakom, nekaj več kot dva kilometra dolge in več nivojske jame, v kateri se aktivnost stopnjuje proti globjim delom, kjer se zaključi s sifonom. V jami je bilo mogoče videti tudi arheološko-paleontološke mokre sanje, več tisoč let stare stopinje odtisnjene v fosilnem blatu enega večjih kanalov.
Na Pelješcu smo raziskali Mladenovo jamo na najvišjem vrhu polotoka, sv. Iliji. Nekaj več kot 250 m globoko stopnjasto brezno, do katerega ura in pol hoje vodi čez polja divjih svinj, muflonov, lisic, jazbecev, mungov in šakalov. Slednji so s svojim tuljenjem poskrbeli za jutranjo in večerno glasbeno ozadje.
Morja nisem videl kaj preveč, pa vseeno… Ko to more platit.
Klapi hvala za super doživetja,
za Matico zapisal: Teo Delić, 18.12.2019