Veteransko dogajanje na Lanskem vrhu
Poročilo iz ferajnove liste o veteranskem dogajanju na Lanskem vrhu:
V četrtek 16.6.2016 je bila jubilejna 20. akcija v Galacijevko. Najprej smo odkopali vhod v zadnje brezno in ga opremili. Nato se je Grega spustil v neznano.
Takoj je bil zelo navdušen nad dimenzijami in nadaljevanjem. Krona vsega pa so bile stopinje na dnu, ki so vodile nekaj metrov višje v večji prostor.
Nato smo se vsi spustili k Gregu in bili zelo navdušeni, sploh ko smo našli zelo star že zasigan količek z žebljem. Scenarij prodora v Lippertovo se je v celoti uresničeval. S seboj smo imeli šampanjc, ki ježe kar nekaj časa čakal v jami na ta dogodek. Takoj smo ga odprli in nazdravili “zgodovinskemu” dogodku. Razpoloženje je nekoliko kvaril Manč, ki je po odtisih ugotavljal, da so bili to Borovi škornji. Seveda smo ga ogorčeno zavrnili.
Manč se je nato podal preko nekoliko zahtevnejše 3 metrske stopnje navzgor in prišel v dvorano. Kmalu pa veliko razočaranje. Prišel je v Šerkovo dvorano tik pred vhodom v Radeščkovo pasažo. Bili smo torej v Michlerjevi štirni v Najdeni jami.
Po streznitvi iz velikega šoka smo se določili, da gremo preko Najdene na površje. Pred vhodom v Najdeno smo se vsi zbrali in odkorakali proti čLanski vasi. Razmeroma pozno nas je najprej opazil Ile, nato pa še ostali. Šok je bil popoln!
Kljub vsemu pa smo hitro prišli k sebi, ugotovili, da so nas zopet zajebale neke nepopolne meritve in ocene in da končno je tudi to uspeh, da ima Najdena že tretji vhod. Požirek krepkega in pivo sta prispevala k vse boljši volji.
Odločili smo se, da gremo še enkrat preko Najdene na inkriminirano mesto v Michlerjevi štirni. Tam smo se razdelili v dve ekipi. Ena se je povzpela v Galacijevko in spustila del opreme navzdol, da smo jo odnesli preko Najdene na površje. Ta ekipa je tudi izmerila zadnji del Galacijevke in jo na povratku tudi razopremila. Drugi ekipi se je preko Najdene pridružil Klok, ki je naredil nekaj “zgodovinskih” posnetkov.
Na površju je bila že številna zunanja ekipa, počastila sta nas tudi Jure in Eta s svojim obiskom. Ob dobri hrani in mrzli pijači iz Žanovega hladilnika smo bili vse bolj dobre volje in začeli načrtovati nove smeri razvoja aktivnosti na čLanskem vrhu. Idej je padlo že kar nekaj.
S tem poročilom se zaključuje zgodba o Galacijevki, zgodba, ki je pomenila veliko požrtvovalnosti, vztrajnosti in iznajdljivosti članov, predvsem pa veteranov. Pa tudi veliko zabave, prijetnega druženja obujanja spominov in sploh članjenja v najglobjem pomenu te besede! Ne bom našteval imen, moram pa izpostaviti veliko angažiranja Žana, ki je bil idejni vodja in motor te zgodbe. Hvala vsem in gremo naprej!
Avtor teksta: Metod Di Batista
Izbor fotografij z delovnih akcij: Primož Jakopin – Klok