Skrb za kraške vodne vire

V naši državi je registriranih preko 12.000 jam, med katerimi je po oceni strokovnjakov več kot 1.000 onesnaženih. Najslabše razmere so v bližini naselij, kjer so jame praktično smetišča. V njih se kopičijo gospodinjski stroji, trupla domačih živali, organski in medicinski odpadki, odsluženi avtomobili, akumulatorji in embalaža kemičnih sredstev in strojnega olja. Vseh teh odpadkov s površja ne vidimo in ne moti naših oči in nosov, škodljive snovi pronicajo skozi tla in se nam nemalokrat s tekočimi vodami vrnejo tudi v naše domove. Odpadki negativno vplivajo na podzemno živalstvo, lepoto jame, zlasti pa na kakovost kraških vodnih virov, iz katerih pridobimo Slovenci kar okoli 60 % pitne vode.

Poslovni sistem Helios iz Domžal in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo sta leta 1998 ustanovila Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda. Cilja projekta čiščenja kraških jam in brezen sta bila zmanjšati onesnaženost kraških voda in s pomočjo čistilnih akcij ozaveščati javnost o negativnih vplivih onesnaževanja podzemlja. Prvotno akcijo čiščenja kraških jam in brezen je Helios leta 1999 razširili še na projekt oživljanja krajevnih vodnjakov v Sloveniji.

Med društvi, ki so se prijavila na prvi razpis sklada leta 1998, je bilo tudi Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. Društvo je pozneje nadaljevalo s čistilnimi akcijami v sodelovanju z različnimi lokalnimi skupnostmi in čistilne akcije so postale tudi ena izmed oblik druženja naših članov.  Običajno so akcije medijsko precej odmevne, zato skušamo z njimi javnost spodbuditi k odgovornejšemu ravnanju z odpadki in k skrbnejšemu odnosu do kraških jam.

Ključne besede: