Predavanja

V društvu se trudimo vsako leto organizirati nekaj javnih predavanj na katerih kolegi jamarji, strokovnjaki in znanstveniki predstavijo katerega od vidikov krasa.

10.1.2017 (Biološko središče, Oddelek za biologijo, Večna pot 111)
Špela Borko: Življenje v globinah Trnovskega gozda. Več…

6.12.2016 (Biološko središče, Oddelek za biologijo, Večna pot 111)
Jure Tičar: Mednarodna jamarska odprava Zverinjačke rupe 2016. Več…

8.11.2016  (Biološko središče, Oddelek za biologijo, Večna pot 111)
Shirin Bahadornia: An Overview of Karst Resources of Iran. Več…

10.5.2016 (Biološko središče, Oddelek za biologijo, Večna pot 111)
Bogomir Remškar: Zgodovina JDDR Ajdovščina.

5.4.2016 (Biološko središče, Oddelek za biologijo, Večna pot 111)
Matic Boršnak in Milan Podpečan: Raziskovanje Dleskovške planote. Več…

1.3.2016 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Več predavateljevPredstavitve ob podelitvi Putickove nagrade za leto 2015. Več…

2.2.2016 (Biološko središče, Oddelek za biologijo, Večna pot 111)
Marko Simič: Člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana kot avstro-ogrski vojaški raziskovalci jam na soški fronti.

5.1.2016 (Biološko središče, Oddelek za biologijo, Večna pot 111)
Anton Brancelj: Predavanje ob izidu knjige o jami Veliki Pasici.

1.12.2015 (Biološko središče, Oddelek za biologijo, Večna pot 111)
Peter Gedei: Prečenje jame Gouffre de Padirac. Več…

5.5.2015 (Biološko središče, Oddelek za biologijo, Večna pot 111)
Dalibor Paar (Speleološko društvo Velebit, Zagrebška speleološka zveza in Komisija za speleologijo HPS, Zagreb): Velebit – speleološki in znanstveni izziviVeč…

3.3.2015 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Več predavateljevPredstavitve ob podelitvi Putickove nagrade za leto 2014Več…

17.2.2015 (Biološko središče, Oddelek za biologijo, Večna pot 111)
Simon Burja, Mitja Prelovšek in Matic Di Batista: Novi potapljaški in plezalni dosežki v Renejevem breznu. Več…

2.12.2014 (Biološko središče, Oddelek za biologijo, Večna pot 111)
France Šušteršič, David Senica, Marko Vogrič  in Igor Maksim Košir (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Lipertova jama – raziskave in odkritja v zadnjem letu. Več…

4.11.2014 (Biološko središče, Oddelek za biologijo, Večna pot 111)
Matjaž Milharčič (DZRJ Luka Čeč Postojna): Slovensko italijanska odprava v Albanijo, Hekurave (2009–2014). Več…

6.5.2014 (Biološko središče, Oddelek za biologijo, Večna pot 111)
Matija Perne, Matic Di Batista (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): J2 – Mehika. Več…

11.3.2014 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Več predavateljevPredstavitve ob podelitvi Putickove nagrade za leto 2013.

19. 11. 2013 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Miloš Bavec: Potresi, ledeniki, plazovi… – alpska pokrajina kot zapisovalec geoloških katastrof. Več…

20.3.2013 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Jurij Kunaver (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Zemljepisna imena, njihov pomen in uporaba, na primeru raziskovanja jam in krasa na Kaninskem pogorju. Več …

6.3.2013 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Več predavateljevPredstavitve ob podelitvi Putickove nagrade za leto 2012.

5.2.2013 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Matija Perne: Modeliranje speleogeneze na prehodu iz toka pod tlakom v tok s prosto gladino. Več…

8.1.2013 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Jure Košutnik: Ledene jame. Več…

11.12.2012 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Teo Delič (Oddelek za biologijo, Biotehnične fakultete, Uni. v Lj. & DZRJ Ljubljana): Razširjenost, biologija in raziskovanje slepih postranic rodu Niphargus. Več…

11.11.2012 (Rdeča Ostriga, mladinski kulturni center, Škofja Loka)
Matic Di Batista (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Jamarski večer.
Jamarstvo je dejavnost, ki pri nas obstaja in deluje že več kot 100 let. To je dejavnost, kjer se združujejo mnogi interesi. Nekateri hodijo v jame zaradi službenih dolžnosti, drugi jih obiskujejo kot turisti. Obstaja pa tudi tretja skupina, ki se v jame odpravi raziskovat neznano, ter to tudi dokumentira. Taki posamezniki se ponavadi najdejo skupaj v kakem društvu ali klubu za raziskovanje jam, tam vse skupaj šele najde smisel. Biti član društva za raziskovanje jam ni le privilegij do izposoje opreme. To je prostor kjer se na mnogih več-urnih akcijah sklenejo močne prijateljske vezi, prostor kjer veš, da boš našel nekoga, ki bo šel s tabo v jamo in se nanj lahko tudi 100% zaneseš.

6.11.2012 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
David Senica (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): E-kataster jam 3. Več…

2.10.2012 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Andrej Gašperič, Mihael Rukše in Jože Tomšič  (Jamarki klub Novo mesto): 50 let Jamarskega kluba Novo mesto. Več…

5.6.2012 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Giacomo Casagrande: Kanin: an overview on hydrogeology of the whole massif and the state of explorations of cave systems on italian side. Več…

8.5.2012 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Matt Covington: Misty Mountains and Giant Caves: Recent Exploration in China / Meglene gore in orjaške jame: nedavne raziskave na Kitajskem. Več…

3.4.2012 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Anton Praprotnik (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Prva pomoč za jamarje. Več…

6.3.2012 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Več predavateljevPredstavitve ob podelitvi Putickove nagrade za leto 2011.

14.2.2012 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Rodrigo L. Ferreira: Jame in jamske živali v Braziliji – nova odkritja. Več…

7.2.2012 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Maja Zagmajster (Oddelek za biologijo, Biotehnične fakultete, Uni. v Lj. & DZRJ Ljubljana): Varstvo podzemeljskega živalstva – primerjava dveh kraških območij z različnih celin. Več…

10.1.2012 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
France Šušteršič (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Udornice. Več…

6.12. 2011 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Jure Košutnik (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Kras in jame Avstralije. Več…

8.11.2011 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Mitja Prelovšek & Matej Kržič (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana & Društvo ljubiteljev Križne jame): Čolniči – jama podzemnega Cemuna. Več…

4.10.2011 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Matt Covington: J2 2009 – Arduous Exploration in One of the World’s Deepest Cave Systems/ J2 2009 – naporno raziskovanje v enem najglobljih jamskih sistemov sveta. Več…

7.6.2011 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Bogomir Remškar (Jamarsko društvo Danilo Remškar Ajdovščina): Jama Sežanske reke. Več…

3.5.2011  (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Dalibor Paar & Darko Bakšić (Speleološki odsjek PDS Velebit, Speleološko društvo Velebit, Komisija za speleologiju Hrvatskog planinarskog saveza, Zagreb): Značajne jame i špilje planine Velebit / Pomembna brezna in jame Velebita. Več…

5.4.2011 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Uroš Ilič, Matej Mihailovski & Igor Vrhovec (Jamarski klub Železničar): Jamsko potapljanje na Floridi. Več…

16.3.2011 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Več predavateljev: Predstavitve ob podelitvi Putickove nagrade za leto 2010.

1.3.2011 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Bojan Otoničar (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU): Hipogena speleogeneza (primeri iz Slovenije). Več…

1.2.2011 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Andrej Mihevc (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU): Jama Bestažovca in njene slike. Več…

4.1.2011 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Matt Covington: High and Low Places in Lechuguilla Cave / Višine, globine in ožine jame Lechuguilla. Več…

1.12.2010 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Maja Zagmajster (Oddelek za biologijo, Biotehnične fakultete, Uni. v Lj. & DZRJ Ljubljana): Raziskovanje živalstva v jamah osrednje Mehike. Več…

3.11.2010 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana) – dogodek ob 100. obletnici DZRJL
Milan Ferran in Peter Gedei (Jamarski klub Železnižar): O Ferranovi buži. Več…

12.7.2010 (Zunanji lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje) – dogodek ob 100. obletnici DZRJL
Primož Presetnik (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Nagovor ob otvoritvi fotografska razstave Prvih 100 let Društva za raziskovanje jam Ljubljana.

9.7.2010 (Grad Bogenšperk pri Šmartnem pri Litiji) – dogodek ob 100. obletnici DZRJL
Mitja Prelovšek (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Jamarstvo v času Valvasorja in 250 let kasneje.
Predavanje ob postavitvi razstave Jame so zame.

20.6.2010 (Jakopičevo sprehajališče, Tivoli, Ljubljana) – dogodek ob 100. obletnici DZRJL
Primož Presetnik (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Slavnostni nagovor ob otvoritvi fotografska razstave Prvih 100 let Društva za raziskovanje jam Ljubljana.
Jani Mödendorfer (podžupan Mestne občine Ljubljana): Nagovor ob otvoritvi.
Marko Simić (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Predstavitev razstave.

6.4.2010 (Ljubljanski grad, Ljubljana) – na proslavi ob 100 ustanovitve društva za raziskovanje jam Ljubljana
Primož Presetnik (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Slavnostni nagovor predsednika društva ob 100-letnici Društva za raziskovanje jam Ljubljana
Pavle Gantar (predsednik državnega zbora RS): Nagovor predsednika društva ob 100-letnici Društva za raziskovanje jam Ljubljana.
Franci Gabrovšek (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Kaj nas vleče v jame?
Jurij Kunaver (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Jamarstvo, znanost ali neznanost.

19.3.2010 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Več predavateljev: Predstavitve ob podelitvi Putickove nagrade za leto 2010.

3.3.2010 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Jože Pezdič & France ŠušteršičPredkraški procesi pri nastajanju jam, dokazani v Lenarčičevi jamiVeč...

18.3.2009 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Več predavateljev: Predstavitve ob podelitvi Putickove nagrade za leto 2008.

24.10.2008 (prostori Jamarskega kluba Novo mesto, Seidlova 29, Novo mesto)
Primož Presetnik (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Predstavitev zgibanke Živo jamsko bogastvo.

12.3.2008 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Več predavateljev: Predstavitve ob podelitvi Putickove nagrade za leto 2007.

19.2.2008 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Andrej Fratnik (Jamarska sekcija planinskega društva Tolmin): O jamskem sistemu Mig.
Tema predavanja bo jamski sistem Tolminskega Migovca. Jamski sistem Mig je šolski primer, kako se z vztrajnostjo in sistematičnim raziskovanjem lahko daleč pride. Po letih raziskav je postal en največjih jamskih sistemov v Sloveniji in povsem verjetno je, da bo v bližnji prihodnosti po dolžini prehitel celo Postojnsko-Planinski jamski sistem. Vsekakor mu perspektiv ne manjka, kljub temu pa je bil vedno malce zapostavljen, nikoli v centru pozornosti slovenskega jamarstva in med jamarji zagotovo premalo poznan. Upamo, da se bo to s tem predavanjem vsaj malo spremenilo.

5.12.2007 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Gregor Milčinski (Geopedia): Predavanje o Geopediji.
Jamarji se pri svojem delu stalno srečujemo s ponazarjanjem in uporabo prostorskih podatkov, zato verjetno spadamo med najbolj kronične uporabnike spletnih geografskih atlasov. En izmed takih atlasov, ki se je v zadnjem času močno uveljavil, je Geopedija. Njeni avtorji trdijo, da gre za več kot le spletni atlas, kaj vse se da dejansko z njo početi pa nam bo na zanimiv način predstavil Gregor Milčinski, eden od njenih razvijalcev.
Od splavitve je Geopedia doživela kar nekaj nadgradenj, ki so prinesle kup novih funkcionalnosti. O teh se bo vrtelo predavanje, ki bo zaobjelo predstavitev od najbolj osnovnih operacij do naprednih funkcij, katerih skrivnost je bila do sedaj znana samo najožji skupini razvijalcev. Omenili bomo tudi predvidene smeri nadaljnjega razvoja, nato pa se bo predavanje prevesilo v odprto diskusijo, katere rezultat bodo, upamo, nove ideje za uporabo tega interaktivnega spletnega atlasa.
Mimogrede, Geopedia že skoraj od samega začetka vsebuje e-kataster jam, ki je po splošni popularnosti na 4. mestu (takoj za hišnimi številkami, naselji in zanimivimi posnetki iz zraka). Uporabniki so v tem času preko 35.000 krat povpraševali po jamskih informacijah.”

21.2.2007 (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Več predavateljev: Predstavitve ob podelitvi Putickove nagrade za leto 2006.

1.3.2006  (Naravoslovno tehnična fakulteta, Ljubljana)
Več predavateljev: Predstavitve ob podelitvi Putickove nagrade za leto 2005.

7.9.2005  (Tehniški muzeju Slovenije, Bistra) – dogodek ob 95 letnici DZRJL
Jurij Kunaver (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Slavnostni nagovor ob otvoritvi razstave.
Marko Simić (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): O mejnikih zgodovine društva v slikah.

16.6.2005 (Knjižnica Bežigrad) – dogodek ob 95 letnici DZRJL
Rafko Urankar (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Pot od naslonjača do teme.
Jamarji in jamarija ni samo obiskovanje jam. Kdor hoče raziskovati jame, se na poti do njih sreča z neštetimi lepotami narave in jih doživlja na prav poseben način. In pri tem ni sam – v družbi prijateljev s katerimi deli veselje, žalost, mraz, vlago, blato, temo. Veliko lepih in srečnih trenutkov, ki jamarja zasvojijo in dajo strasti nov pomen.

6.4.2005 (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Primož Jakopin (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Kuba – s poti po jamah.
S projekcijami fotografij bo predstavljenih 9 kubanskih jam, obiskanih konec januarja in v začetku februarja 2005, 7 iz zahodnega dela, province Pinar del Rio in 2 iz osrednje province, Matanzas. Prve tri: Cueva de Percussion, Cueva de la Barca in Cueva de las Perlas so v območju Narodnega parka Guanahacabibes, na kraškem polotoku z istim imenom, ki je na zahodni konici otoka. Jame El Moncada, z bolj uradnim imenom Gran Caverna de Santo Tomas, Cueva de Palmarito, Cueva del Rio pri kraju Ancon in Cueva del Indio so v območju kraja Vinales, na osrednjem kraškem delu province Pinar del Rio. Najpomembnejša kubanska jama, kraljica med jamami, je El Moncada s 46 km dolžine v sedmih etažah, s tremi potoki in z 18 večjimi vhodi. Je sicer prekinjena z dvema velikima udornicama, ki pa ne motita, saj je mimo vedno mogoče priti po obvozu, vhodi na robovih dna pa le popestrijo pot in olajšujejo orientacijo. Zadnji dve jami, Caverna Bellamar in Cueva de Saturno sta v provinci Matanzas, blizu istoimenskega mesta in letališča Varadero ter zato najbolj obiskani.

1.6.2005  (Knjižnica Bežigrad) – dogodek ob 95 letnici DZRJL
Matjaž Pogačnik (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Slavnostni nagovor ob otvoritvi razstave.
Nagovor predsednika Matjaža Pogačnika ob otvoritvi razstave “Pot v neznano” v Knjižnici Bežigrad
Tomaž Planina in Marko Simić (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): O mejnikih zgodovine društva v slikah.

2.3.2005  (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Jože Pirnat  (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Kanin: ali je še svetovna jamarska vroča točka?
Kanin je obsežno visokogorsko kraško področje, med rekami Učeja, Soča, Možnica in Reklanica, ki ga slovenski in tuji jamarji dobro poznajo in ga raziskujejo že več kot 40 let.Na svetu je verjetno le nekaj geografskih področij, kjer so jame, pa naj upoštevamo ali število ali pa globino, tako tesno skupaj. Na širšem področju Kanina je na slovenski in italijanski strani raziskano preko 800 jam, od tega so 4 globlje od 1000 m (tri so na slovenski strani), 6 globljih od 800 m in 22 globljih od 500 m. Najdaljši jamski sistem meri v dolžino 16 km, tj. Sistem del Foran del Mus na italijanski, na naši strani pa sta najdaljša Črnelsko brezno z 9 km in Mala Boka, ki se v 7 km iz dna doline povzpne za skoraj 650m navzgor. Globinski potencial jam je od 1400 do 1900m. Povezave najglobljih jam z izvirnimi jamami v dolini Soče bi tako pomenile tudi najgloblje jame na svetu. Zato so nekateri tuji jamoslovci uvrstili Kanin v ti. vroče točke svetovnega jamarstva, torej področja, ki so vredna raziskovalnih prizadevanj in kjer lahko pričakujemo izjemna odkritja.
Predavatelj bo v predavanju predstavil zgodovino jamarskega raziskovanja na Kaninu, svoje izkušnje pri vodenju Koordinacijskega odbora za raziskovanje Kanina v letih 1997-2001, delo tujih jamarskih ekip na Kaninu, nekatera raziskovalna spoznanja o kaninskem krasu in aktualne naloge tako na terenu kot za pisalno mizo.Na predavanju bo predavatelj predstavil različne računalniške prezentacije Kanina in najglobljih jam.

2.2.2005  (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Damir Lacković (Speleološki odsjek PDS Velebit): Speleološka raziskovanja velikih brezen Velebita in Biokova v zadnjem desetletju.
Predavatelj bo ob diapozitivih na kratko predstavil velika brezna, ki so bila raziskana v zadnjem desetletju na Hrvaškem. Podrobneje bodo predstavljene Lukina jama (-1392 m), Slovačka jama (-1320 m), Patkov gušt (-553 m), Meduza (-679 m) in Munižaba (-448) na Velebitu ter jama Amfora (-788 m) na Biokovem.

12.2.2005 (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Franci Gabrovšek (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Procesi zakrasevanja za jamarje, jamarke in telebane.
Pretakanje, raztapljanje in prenos snovi v krasu ustvarjajo številna čudesa, med njimi tudi nam vsem ljube jame. Pri tem nam jo je nekdo dobro zagodel in vse te procese povezal in sklopil na tak način, da svet ni enostaven. Še posebej za tiste, ki bi želeli kras in jame razumeti malo bolj  podrobno. Vseeno pa se  da marsikaj povedati in to je tudi namen predavanja. Na njem bo predstavljena pot od spodaj navzgor; torej kako iz poznavanja nekih osnovnih zakonov fizike in kemije sklepamo o naravi in dinamiki procesov, ki oblikujejo kraško površje in podzemlje. Bolj konkretno pa o tem kako in zakaj se topijo kamnine na krasu, kako in kje rastejo jame, kako raste siga in še kaj. Avtor se bo  potrudil predstaviti tematiko zanimivo in razumljivo vsem, se posebej tistim lumpom, ki so v srednji šoli prepisovali pri naravoslovnih predmetih.

1.12.2004 (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
France Šušteršič (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Speleogeneza in drobna oblikovanost kraškega površja v luči Modela čistega krasa.
Model čistega krasa je avtor razvil kot odgovor na vprašanje, kako bi izgledalo zemeljsko kopno, če bi bile vse kamnine kraške. Isto načelo se da uporabiti tudi pri razlaganju kraškega podzemlja, to je dostopnih jam in nedostopnih votlin. Če to povežemo še z izsledki slovenskih speleologov v zadnjem desetletju, namreč odkritjem načela “brezstropih jam”, se pokažejo presenetljive povezave med oblikovanostjo kraškega podzemlja in površja. Razložiti pa se da tudi nekatere oblike, ki so doslej ostale nerazložene, ali pa so bile razlage manj prepričljive. Razvoj in oblikovanost kraškega podzemlja bosta prikazana popolnoma brez sklicevanja na izkušnje iz nekraškega sveta, kraško površje kot ga vidimo pa kot nabor “kraško” preoblikovanih strukturnih (tektonskih in litoloških) ter speleogenih (jamskih) oblik. Predavanje bo podprto s primeri pretežno s slovenskega krasa.

3.11.2004 (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Slavno Polak (Notranjski muzej Postojna): Pomen odkritja prvega jamskega hroščka drobnovratnika Leptodirus hochenwartii za razvoj speleobiologije.
Kljub zgodnjemu znanstvenemu opisu človeške ribice, kot prve znane jamske živali leta 1768, naravoslovci niso resno obravnavali kraškega podzemlja kot primernega življenjskega okolja za obstoj življenja. To mišljenje je spremenila šele naključna najdba Luke Čeča, ki je v Postojnski jami leta 1831 našel hroščka prav čudne oblike. Podaril ga je grofu Franzu Ho(c)henwartu ta pa ga je dal v znanstven opis ljubljanskemu poznavalcu hroščev Ferdinandu Schmidtu. Schmidt je hrošča opisal pod znanstvenim imenom Leptodirus hochenwartii, dal pa mu je tudi slovensko ime drobnovratnik. Odkritje je sprožilo val zanimanja evropskih naravoslovcev za Postojnsko jamo in iskanje jamskih živali. Prav po primerkih iz Postojnske jame so bili kasneje opisani prvi predstavniki večine skupin podzemeljskih živali. Postojnska jama je tako postala Meka jamskih biologov in zibelka nove biološke discipline biospeleologije ali po naše; speleobiologije. Hrošček drobnovratnik pa velja za eno najbolj znanih in najimenitnejših jamskih živalic.

12.6.2004 (Osnovna šola Ig) – v sklopu čiščenja jame Skednence
Marko Simić (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Projekcija diapozitivov na temo onesnaževanja jam.

6.5.2004 (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana):
France Malečkar (Center šolskih in obšolskih dejavnosti): Slovenski rajon v jami Golubi ozera (labirinti v sadri).
Sodelavci centra šolskih in obšolskih dejavnosti iz Ljubljane smo organizirali lansko poletje strokovno ekskurzijo v Ukrajino ob 10. obletnici našega zavoda. Namen je bil predstaviti naše izkušnje pri podajanju krasoslovnega znanja in jih primerjati z dejavnostjo ukrajinskih kolegov ter pregledati v nekaj “labirintov” v sadri. V preko 100 kilometerski jami Golubi ozera (Modro jezero) smo bivakirali in jo podaljšali za skoraj 200 m dolg Slovenski rajon.

1.4.2004  (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Boris Sket (Oddelek za biologijo, Biotehnične fakultete, Uni. v Lj. & DZRJ Ljubljana): Biologi med jamarji – kaj in kdaj jih je povezalo.
Slovensko kraško in nekraško podzemlje skriva izjemno bogate habitate. Dinarska jamska favna po svoji izjemnosti izstopa v svetovnem merilu. Številčnost in raznolikost podzemnega življenja so opazili zgodnji obiskovalci podzemlja. Zato ne preseneča, da se zgodovina slovenskega jamarstva prepleta z zgodovino vede, ki preučuje podzemno življenje – speleobiologijo. Prof. dr. Boris Sket, predavatelj na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in uveljavljeni speleobiolog, bo predaval o bogati favni slovenskega podzemlja ter o zgodovini speleobiologije na slovenskem. Predstavil bo tudi, katero favno jamar ne-biolog lahko vidi v jami in kako lahko koristnost svoje dejavnosti razširi z biološkimi podatki.

4.3.2004  (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Primož Jakopin (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Odprava DZRJL v Tunizijo.
Predstavljeni bodo vtisi s poti po Tuniziji v drugi polovici januarja 2004, tudi več jam, med drugim Grotte du Diable in Om Bebene iz pogorja Djebel Zaghouan ter Grotte de la Mine (Ghar Djebel Serj) na gori Djebel Serj. Jame smo skupaj obiskali člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana in Association Randonee et Environnement de Zaghouan.

16.2.2004 (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Matej Dular (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Speleoliti, verzija 3.0.
V začetku leta 2005 je ugledala jamsko temo nova različica programa Speleoliti, verzija 3.0. V predstavitvi se program pohvali kot prijeten in zelo uporaben program za prostorsko modeliranje, izdelan za jamarske potrebe in namenjen predvsem modeliranju manjših in srednje velikih jamskih objektov in sistemov. Program, njegove novosti in (zaenkrat še skrite) adute vam bo predstavil avtor Matej Dular in vas skušal prepričati, da so Speleoliti od prejšnje različice dozoreli in se sedaj lahko mirno postavijo ob bok najboljšim programom s tega področja, oziroma jih v nekaterih pogledih tudi presegajo. Predavanje je namenjeno vsem, ki vas zanima merjenje in dokumentiranje jam, izdelava načrtov, prostorsko modeliranje na splošno, ali pa o vsem tem sploh se nimate predstav.

5.2.2004 (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Več predavateljev: Jama Lazaro Jenko.
Skupina jamarjev iz Trsta bo predstavila raziskovanje te jame.

8.1.2004  (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
France Šušteršič (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Speleogeneza sistema kraške Ljubljanice.
Predavatelj bo predstavil današnje poznavanje nastanka in razvoja jam v sistemu kraške Ljubljanice. Poudarek bo na dinamiki oblikovanja jamskih sistemov in manj na posameznih jamah. Nekaj bo tudi zgodovine raziskovanj, predvsem pa bo ocenjen prispevek DZRJL.

11.12.2003 (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Jurij Kunaver (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Začetki raziskovanja jam in brezen na Kaninu in Kriških podih (1960 – 1976).
Predavanje bo ob dokumentarnih dia posnetkih in filmu predstavilo takratne razmere in pogoje, ter potek raziskovanj juam in brezen v Kaninskem pogorju in na Kriških podih v obdobjih 1960, 1963 – 1967 in 1975 – 1976. Takrat je bilo raziskanih več kot dvesto jamskih objektov, pri čemer je bila dosežena največja globina 192 m. Značilnosti takratnega raziskovanja so bile množice novi neznanih objektov, sneg in led v vrhnjem delu jam, ter mlade in zagnane ekipe.

8.7.2001  (Občinska stavba občine Dobrepolje) – v sklopu čiščenja Selejeve jame
Marko Simić (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Projekcija diapozitivov na temo onesnaževanja jam.

21.12.2000 (Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZU)
Marko Simić (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Govor ob otvoritvi razstave ob 90. letnici DZRJL.

23.11.2000 (Kosovelova dvorana, Cankarjev dom Ljubljana) – na proslavi ob 90 ustanovitve društva za raziskovanje jam Ljubljana
Rafko Urankar (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Slavnostni nagovor predsednika društva.
Peter Skoberne (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): V jame ne sežejo sončni žarki.
Marko Simić (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Projekcija diapozitivov o bogati zgodovini društva.

8.6.1999  (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Igor Košir (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Prvi film s Kanina.

1.6.1999  (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Branka Hlad (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Kras kot geološka naravna dediščina.

11.5.1999 (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Janez Zrnec (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Spomini Piparja.

4.5.1999 (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Andrej Mihevc (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU): Starost Kapnikov.

13.4.1999 (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Miran Nagode (Jamarsko društvo Logatec): Raziskovanje Paradane.

6.4.1999 (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Tomaz Planina (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Oprema in varnost.

3.3.1999 (Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti, Ljubljana)
Marko Simić (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): GPS.
Predstavljena bo uporabnost satelitske navigacije (GPS) za določanja leg vhodov v jame. V okviru predavanja bo razložen princip delovanja GPS, predstavil možnosti, ki jih satelitska navigacija ponuja jamarjem in seveda tudi omejitve. Omeniti velja, da bo predavanje v obliki članka objavljeno tudi v naslednji številki Naših jam.

Xxx (Gimnazija Bežigrad)
Marko Simić (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): O Društvu za raziskovanje jam Ljubljana.

11.3.1985 (Mala dvorana v Cankarjevem domu)
Več članov (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana): Projekcija diapozitivov in filma ob praznovanju 75. letnice društva.

september 1961 (Univerza na Dunaju, Avstrija, III. mednarodni speleološki kongres)
Franci Bar, Valter Bohinc (Društvo za raziskovanje jam Slovenije): Projekcija stereodiapozitivov Križne jame.

10.7.1960 (Gozdarska šola v Postojni)
Na posvetu jugoslovanskih jamarjev “Tehnika raziskovanja jam”, ob 50 letnici ustanovitve Društva za raziskovanja jam Ljubljana
Miran Marusig (Društvo za raziskovanje jam Slovenije): Oprema speleologa za raziskovanja visokogorskih in ledenih jam.
Ivan Gams: Osvetljevanje v jamah.
Tomaž Planina (Društvo za raziskovanje jam Slovenije): Speleološki topografski znaki.

Ključne besede: