Pomlad na Pokljuki

Včeraj smo se Diba, Špela, Škamp in Kivi odpravili v Trubarjev dah. Pred jamo smo bili nekaj čez devet, v jami pa ob 10h. Nove dele jame je opremljal Škamp, Špela pa je tokrat prevzela risanje na dlančink, tako da se število ljudi, ki znajo s to napravo oprerirat na ferajnu povečuje. Na globini 361m smo naleteli na dno šahta (dimenzije 5x3m), ki je bilo zasuto. Prepih je prihajal iz podora, vendar je bila luknja premajhna za nadaljevanje. Nekaj smo poskušali kopati, vendar brez uspeha. Nato smo preverili še okno (prib. 10m nad podnom), ki smo ga opazili na poti dol. Izkazalo se je, da vodi v vzporedno brezno. Skozi tudi močno piha. Problem je bil, ker se je v eni točki zagozdila skala, ki je preprečevala napredovanje. Naslednjič bomo z manjšo pomočjo tretjega člana problem hitro rešili. Jama je v spodnjih delih veliko bolj podobna Platonovemu šepetanju – prostorna brezna. Vodne razmere so bile precej boljše od zadnjič, še vedno pa je bilo fajhtn, kot pravi Diba :). Iz jame smo prišli po nekaj več kot 8h urah, enkrat za spremembo še v delovnem času gostiln.

Nadaljevanje torej imamo, samo vložit bo potrebno še nekaj energije, da bomo šli naprej. Čim prej spet not, voda gor al pa dol.

Ključne besede: , ,