Petnjak

Ker je volja in namen, da bi zaživelo delovišče v Petnjaku, sem se odločil, da pripravim poročilo dosedanjega dela v tej jami.

Zgodovinsko ozadje: Petnjak je 60m globoka udornica, ki se nahaja v bližini vasi Brestovica (pri Povirju). Na dnu udornice je vhod v jamo, ki se odpre v elipsasto dvorano dimenzij 60x95m s stropom visokim do 20m. Prvi resni načrt jame je bil narejen s strani DZRJL leta 1981. Takrat so pri točki št. 7 zaznali prepih in kmalu zatem začeli s širjenjem ožine, ki se je nadaljevala v obliki rova. V letih 1981-1983 je sledilo 18 zabeleženih akcij, v katerih so kopači DZRJL rov podaljšali do dolžine 50m, ki se spusti za 23 višinskih metrov. Takrat so se akcije v Petnjaku zaključile do letošnjega leta, ko je ta vzbudil moje zanimanje ter navdušenje prvopristopnikov, da bi se ponovno oživela dela v Petnjaku ter bi tako morebiti dosegli sistem do podzemnega toka reke Reke ali vsaj pritoka v ta sistem. Znani dihalnik v Povirju je od Petnjaka oddaljen dobrih 2,5km, baje so Čehi s sistemom Kačne jame oddaljeni le nekaj 100m od Povirja. Glede na dimenzije vhodne udornice Petnjaka, lahko upamo, da bi za ožino naleteli na tunel velikih dimenzij.

Akcije moderne dobe:

2. junij 2018: šel sem preverit navedbe iz zapisnikov do leta 1983. Našel sem rov pri točki 7, ter se spustil vanj do točke 33.

10. junij: obiskala sta me Matic in Špela. Ogledali smo si Petnjak ter preplezali neznanko iz načrta 1981, ca. 35m visok kamin pri točki 11. Na vrhu se kamin položi v skoraj vodoravni 10m dolg rov, ki je lepo zasigan, tudi s 4m visokim sigastim stolpom. Kamin se zapre z zemljo, prepiha na vrhu ni. Preverili smo tudi vprašaj, kamin na točki 26, ki se je prav tako sigasto zaprl.

7. oktober: v jami sem bil z bratom. Razširila sva ožino na točki 41 in prišla v vodoravni rov, ki se obrne v levo. Presenečenje je bilo odkritje prastarih Laško pločevink v rovu, saj sem zaradi izjemno ozke vhodne ožine predvideval, da sem v rovu prvopristopnik.

27. oktober: (ekipa: Matic, Špela, Cyril, Matija, David Š., Uroš, Lojze, Jeti). Razširili smo ožino na točki 41. Na koncu vodoravnega tunela smo začeli s kopanjem na točki 43 navpično navzdol, kjer smo skopali ca. 1,5m v globino. Ekipa je tovorila material po rovu nazaj do točke 39. Ekipa je tudi močno urinirala v rovu, tako da je jama na določenih odsekih v naslednji akciji spominjala na vonj zanemarjenega pisoarja.

30. oktober: Ponoči iz 29. na 30. oktober je pretok reke Reke ekstremno narasel, tako da se je iz običajnih 20 m3/s dvignil na izjemnih 230 m3/s. S Cyrilom sva najprej odšla do Povirja, kjer je znan dihalnih na dvorišču neke hiše. Doma sva dobila domačine, ki so nama potrdili, da ob močnejših nalivih na območju Ilirske Bistrice iz tlakovcev na dvorišču ter prostora pri garaži v Povirju tako piha, da je slišati sikanje in šumenje iz tal. Vendar tega dne, da se to ni dogajalo. Povedali so še, da je pogoj za tak močan prepih iz tal, da je že vsaj teden prej močno deževalo ter da voda že stoji na travnikih. Očitno spodnji rovi Reke še niso bili zaliti. Odpravila sva se tudi v Petnjak, kjer je prepih sicer bil, vendar ne ekstremno pojačan, kot sva mogoče domnevala, da bo. Z dimom sva preverjala izvor prepiha in ugotovila, da ta ne prihaja iz tal, kjer smo zadnjič navpično kopali, ampak prihaja vodoravno ob steni in podoru. Skopala sva ca. 1m vodoravno v podoru ter zasuvala navpično luknjo.

4. november: (ekipa: Matevž, Jeti, Zdenka Žitko). Nadaljevali smo kopanje v podoru ob steni in mogoče prišli še dodatna 2m naprej. Jetiju se je posvetilo kakšno je bilo stanje ob njihovi zadnji akciji 1983. Ugotovil je, da so oni že bili v tem vodoravnem rovu. Tudi oni so se soočali s prostorsko stisko odlaganja materiala, zato je bil plan, da bi iz zgornjega rova, ki se po oceni nahaja 3m nad sedanjim deloviščem odkopali bližnjico navpično navzdol do končne točke v vodoravnem rovu. Pločevinki Laško pira, ki sta ju z Aladinom pustila v vodoravnem rovu, naj bi služili za indikacijo, da sta prišla v pravi prostor. Tako bi lahko celoten rov med točkama 39 in 43 služil za deponijo materiala, izkopanega iz podora. Nekako tak je tudi plan za naprej; izdelati bližnjico med točkama 39 in 43 ter kopati ob steni za prepihom v končnem vodoravnem rovu. Priporočljivo bi bilo tudi razširiti nekatere odseke na celotnem  rovu za lažji dostop do delovišča, predvsem pa lažji izhod iz jame.

Pripravil: Matevž H.

Posted by | View Post | View Group
Ključne besede: , ,