Novembrska odprava v Renejevo brezno

Prejšnji teden so se odvijale raziskave v Renejevem breznu na Kaninu. V petek zvečer, 30.10., je v jamo vstopila nosaška ekipa, ki je do dna Milanovega šahta (nekaj pod -1000 m) odnesla tri zajetne transportke ter preopremila dotrajano vrv. V nedeljo zjutraj smo v jamo vstopili plezalci. Do Copacabane, kjer smo postavili tabor, smo potrebovali 12 ur.

V ponedeljek smo odšli v veliko dvorano, ki smo jo odkrili lani. Dvorana se nahaja na mestu, kjer kolektor spremeni smer iz 130 na 180 st. V smeri dolvodno smo cca 40 m visoko izbrali dve okni, obilno prekriti z belimi “karfiolami”. Začeli smo s plezanjem smeri, druga ekipa pa je razopremila lansko leto opremljen kamin in preverila zadnji vprašaj v tistem delu, ki se je izkazal za neobetavnega. Prva ekipa je medtem splezala do police, iz katere se nam je odprl pogled na prvo novo odkritje.

Iz police se je gorvodno odprl fosilni rov, povprečne dimenzije 4 x 3 m. Obilica mivke na tleh, občasni “odtoki” ob straneh in strukture na stenah nakazujejo na nekdaj freatični rov. Z manjšimi stopnjami se rov zvezno nadaljuje nad kolektorjem v smeri proti izhodu (310 st). Po cca 300 m se odpre v ogromno podorno dvorano v prelomu(20 x 15 x 40 m), kjer smo na nasprotni strani cca 20 m visoko nad podorom opazili nadaljevanje. Splezali smo do njega in prispeli v novo dvorano podobnih dimenzij. Na drugi strani se je odprlo brezno, globoko vsaj 30 m, zaradi pomanjkanja časa se vanj nismo spustili. Na tej točki smo bili že vsaj na višini Milanovega šahta. Če bi uspeli zopet doseči fosilni rov na drugi strani brezna, bi postal bypass zahtevnih spodnjih delov jame morebiti celo uresničljiv.

V sredo smo končno dosegli okno na dolvodni strani dvorane. Zopet se nam je odprl čudovit fosilni rov. Na tleh debeli nanosi mivke, po stenah rjave sigaste tvorbe, na mestih obilno prekrite z belimi karfiolami. Prepih pa izjemen. Trak wc papirja se je v vetru postavil vodoravno. Tu velja omeniti, da je bil prepih po jami na splošno zanemarljiv in še vedno poletni. Najpomembnejši detajl – smer rova je še vedno 130. Tako smo prišli izven zdajšnjega območja jame. Po rovu smo nadaljevali cca 250 m, kjer nas je ustavila 10 metrska stopnja navzgor. Tu smo raziskave zaradi pomanjkanja časa zaključili.

V četrtek smo se odpravili proti Gabrčku, kjer smo prespali in v petek, 6.11., okoli 14h dosegli površje, kjer nam je naproti prišla zunanja ekipa. Skupno smo namerili 700 m novih delov jame. Akcija je bila uspešna z vseh vidikov, tako logistično, kot z vidika uigranosti ekipe, posledično ima Renejevo brezno po 10 letih odprto suho nadaljevanje.

Zunanja ekipa v petek: Rok Stopar (JD Dimnice Koper)
Nosaška ekipa: Matija Perne, David Škufca in Gašper Šolinc
Plezalna ekipa: Matic Di Batista, Tomaž Krajnc, Jaka Flis, Matej Blatnik in Špela Borko
Zunanja ekipa: Behare Rexhepi, Ester Premate, Uroš Kunaver, Kaja Kunaver, Andrej Drevenšek in David Škufca.
Vsi ostali udeleženi so člani DZRJL.

Akcijo so materialno podprli: Anthron, Scurion in Treking Šport.