Lanski vrh dne 06.12.2008

Jerko in Pero sta se tako kot vedno spustila v jamo na kopaško ekskurzijo. Jaz sem ostal zaradi zdravstvenih težev zunaj, kot zunanja podpora. Po opravljenem »šihtu« 8 ur, sta prilezla ven in se prav potuhnjeno nasmihala. Ker nista vzdržala pritiska moje radovednosti, je bruhnilo iz njiju: »Notri smo!!!«

»Ko sem premaknil skalo nad menoj, sem zaslišal tisti značilen glas odmeva v večjem prostoru in videl strmo pobočje, ki se spušča proti dnu nečesa. Zaradi pomanjkanja opreme sem se raje obrnil in šel na pogovor s Perotom. Ker je bilo že pozno, sva se odločila, da prestaviva raziskovanje za naslednji teden«, je ves v zanosu pripovedoval Jerko.

Moram reči, da je minil dolg teden pričakovanja do ponovnega obiska jame. Jaz še zmeraj nisem bil sposoben za v jamo. Sta pa Jerko in Pero, opremljena kot se spodobi, stala pred njo in polna pričakovanj izginila v breznu. Z mešanimi občutki sem čakal njun prihod, ki pa je bil po izrazu na njunih licih bolj klavern: »Voda! Na koncu meandra, kjer sva prišla skozi je bila voda.« To pomeni, da se je voda dvignila najmanj za 30 m. Nekaj takega se dogaja v Veliki štirni v Najdeni jami. Izgleda, da letos ne bomo potegnili ven Putika. Moram pa reči, da nas kar dobro zafrkava.

p.s. Naj omenim, da je od 6. 12. pa do danes vse skozi deževalo, tako da je Unica krepko prestopila bregove in še narašča. Iz vodostaja 450 cm je prešla v nivo 780 cm. Kar lepo, kaj? Moje prevozno sredstvo je sedaj čoln.

No pa lep pozdrav, Žan

Planina 17.12. 2008

Spodaj si lahko ogledate načrt raziskanih delov jame, ki ga je narisal Žan: