Iz dileme, kam bi šli v nedeljo, nas je rešil Žan, ki je imel spet nekaj jam na zalogi. Pri njem smo se zbrali še Jerica, Bojana, Andrej, Blaž, Bojan in moja malenkost. Bojana nas je po čaju zapustila, ostali pa smo šli na teren. Prva postaja je bila nekje v Ravniku, menda blizu Prangerja (tam se bolj slabo znajdem, ne držite me za besedo). Z Andrejem sva šla v še neregistrirano že raziskano jamo tik ob cesti. Neregistrirana je po Žanovih besedah ostala pred leti zaradi nejasnosti o tem, ali je že registrirana ali še ne. Menda je takorekoč že imela številko 345 in jo nato izgubila. Si pa okrog 16 metrov globoko zasigano brezence polno drobnih jamskih živalic registracijo vsekakor zasluži.

Bojan in Blaž pa sta tačas skočila v že registrirano podobno veliko jamo v bližini. Ko bom izvedel, kako se imenuje, bom to tudi napisal. Potem smo te kraje zapustili in šli v bližino Gradišnice, kjer je Žan našel vhod v nekakšen spodmol tik ob cesti. Vanj sta šla in ga izmerila Blaž in Bojan. Rov je menda ozek in blaten, dolg pa ravno prav da si zasluži registracijo.

Akcijo smo zaključili z ogledom vhoda v Gradišnico, potem pa smo se počasi odpravili proti domu (no, spotoma smo še nekaj prigriznili).